Čao folk!
Čeprav malo zamujam, pravilo "1 na mesec" ostaja. Ja, pester je bil tale januar, tako, da tokrat sploh ne morem pisati o eni temi.
Prvi dan novega leta sem pričakal v Piranu z boljšo polovico in prijatelji. Ker se baje po prvem dnevu novega leta pozna celo leto, sem zahod želel pričakati v solinah. Zakaj?....no, poglejte zakaj
Prvi vikend se je začel s fotkanjem Zlate lisice, ki mi je dala misliti dve stvari. Prva je bila "zakaj" že amm...peto? Ja, mislim da peto leto zapored posvetim en vikend v januarju prav Zlati lisici. Ko sem se vozil proti domu, sem našel odgovor. Navajen sem skupinskega dela - team work. Pri poročni fotografiji se pari največkrat odločijo za paket z dvema fotografoma, programiranje pa je tudi posredno skupinsko delo. Zato mi vsaj enkrat na leto zelo odgovarja, da se na pot odpravim sam, v lovu za tisto eno ali dve dobri fotografiji, ki ju želim posneti ter si to postaviti kot cilj tistega dneva. Prav tako mi odgovarja, da sem en dan v letu popolnoma sam svoj in zase, samemu sebi dovolj. Tako poleg fotografiranja tudi umirim misli in se sprostim ter odklopim vse, kar me utegne pestiti.
Letos je zmagala Tessa Worley, poslovila pa se je tudi kraljica belih strmin Tina Maze. Kontradiktorno prejšnjemu delu zapisa, se mi je ob slovesu utrnila misel glede ekipe in to misel sem jo prebavljal celo pot nazaj. Kako ji je uspelo? Odgovor je z ekipo. Ekipo, ki je verjela v produkt - njo. Le taka ekipa, ki verjame, da snuje zgodbo o uspehu, ki ima načrt ter jasno začrtan cilj bo uspela. V zadnjih nekaj letih sem se lotil treh projektov. En je na poti do uspeha (z vsakdanjim trdim delom) in to me vsak dan posebaj navdaja s srečo. Govorim o Večnem trenutku - poročni fotografiji. En projekt je popolnoma propadel. Če me spremljate dlje časa se najbrž spomnite portala Najemite.me v katerega smo vložili nešteto ur razvoja, ekipa je bila predana in vrjeli smo v uspeh. Če pogledam za nazaj nam je manjkala ena komponenta. Cilj je bil meglen, ideja le groba in ohlapna. Ni bilo pravega idejnega vodstva, šlo je le za "slabo" kaprico, da bi razvili nek portal. Škoda. Tretji projekt še visi v zraku in ravno zaradi tega projekta (All-in) sem razmišljal o ekipi. Predanost, vera v projekt in trdo delo nas lahko pripelje do uspeha. Tako kot so v sedaj eno najboljših smučark vseh časov verjeli člani njene ekipe, ko globusa še ni bilo niti na spregledu, tako, moram naučiti ravnati tudi našo ekipo.
EDIT: 5.2.2017
Ko ravno pišem o ekipi. Včeraj sem naletel na tale posnetek. Domna poznam in lahko rečem samo - BRAVO!
EDIT: 5.2.2017
Ko ravno pišem o ekipi. Včeraj sem naletel na tale posnetek. Domna poznam in lahko rečem samo - BRAVO!
Kaj hitro je napočila sredina januarja in s tem prvo sneženje. Ker mi zaradi različnih razlogov zamrznjenega slapa Peričnik ni uspelo ujeti, kot tudi mi ni uspel sprehod po zaledenelem blejskem jezeru, smo se z boljšo polovico in kolegi odpravili na Jezersko.
Ker sem opazil, da moj blog praznuje 7 let in v tem času (skoraj) 117000 ljudi. Ker si želim, da se boste na blog radi vračali sem se odločil, da priredim GIVEAWAY. V komentar (na blog ali Facebook page) zapišite kam boste obesili nagrado morda boste prav vi prejeli SPODNJO FOTOGRAFIJO razvito v formatu 30*45 :)
Kaj pa do konca januarja? Večino časa sem snoval načrte za februar, ki bo še bolj delaven ter pester kot januar. Fotografiral sem nekaj "corpo eventov" ter veliko časa preživel na sestankih s pari.
Večni trenutek in All-in res vzameta veliko časa in tega sem res vesel, saj se držim sam svojega reka:
"Better too much work, than no work".
Aja, a to, da sem porihtal tudi vse izpite prvega semestra na magisteriju naj sploh omenim...? No, zdaj sem že.
V vsej tej norišnici prvega meseca leta pa sem sem in tja stisnil tudi kakšno fotko za dušo. Več si jih lahko ogledate na Instagram profilu (@lukavabic), nekaj pa jih vsekakor objavim tudi sem.

Ni komentarjev:
Objavite komentar